Peugeot Partner 2019 Priročnik za lastnika (in Slovenian)

99
Sistem za dinamično kontrolo
stabilnosti (CDS) in sistem
proti zdrsavanju koles (ASR)
Vklop
Sistema se samodejno vklopita ob vsakem
zagonu motorja.
Takoj ko zaznata težavo v zvezi z
o

prijemljivostjo pnevmatik s podlago in smerjo
vožnje,
posežeta v delovanje motorja in
z

avornega sistema. To
označi utripanje opozorilne lučke
n

a instrumentni plošči.
Izklop in ponovni vklop
V posebnih okoliščinah (pri speljevanju z blatnih, zasneženih ali peščenih tal itd.) je
p

riporočljivo izključiti sistema CDS in ASR,
d

a se kolesa lahko prosto zavrtijo na mestu in
ponovno oprimejo tal.
Priporočljivo
je, da sistem ponovno vključite
t

akoj, ko je to mogoče. Sistema se vedno samodejno ponovno
vklopita, ko se vklopi kontakt, ali pri hitrosti od
50
km/h dalje.
Do
h
itrosti
5
0 km/h
l
ahko
s
istem
v
ključite
r
očno.
Za izklop sistema pritisnite ta gumb;
ali ga zavrtite v ta položaj.
Vključi se kontrolna lučka gumba ali vrtljivega
s

tikala: sistema CDS/ASR ne vplivata več na
d

elovanje motorja.
Za ponovni vklop sistema:
Pritisnite ta gumb.
Ali Obrnite vrtljivo stikalo v ta položaj.
Kontrolna lučka gumba ali vrtljivega stikala ugasne.
Okvara
Prižig te opozorilne lučke, ki jo s
premlja prikaz sporočila in zvočni
s

ignal, opozarja na motnjo v
delovanju sistemov.
Delovanje
sistemov naj preveri ser visna mreža
P

EUGEOT ali usposobljena servisna delavnica. ASR/CDS
Pri
normalni vožnji sistema nudita dodatno
v

arnost, vendar voznika to ne sme
spodbujati k tvegani ali prehitri vožnji.
Tveganje izgube nadzora se poveča
p

redvsem v razmerah s slabšim
o

prijemom cestišča (dež, sneg, poledica).
Z

ato je za vašo varnost pomembno, da
s

ta ta sistema aktivirana v vseh razmerah,
predvsem v zahtevnih.
Zanesljivost delovanja sistemov je odvisna
od upoštevanja proizvajalčevih priporočil,
n

e le glede koles (pnevmatike in platišča),
z

aviranja in elektronskih komponent,
temveč tudi glede postopkov montaže in
p

opravil v prodajni mreži PEUGEOT.
Za najboljši izkoristek teh sistemov v
z

imskih razmerah je priporočena uporaba
z

imskih pnevmatik.
V tem primeru je bistveno, da kolesa
opremite s pnevmatikami, primernimi za
vaše vozilo.
5
Var nost

100
Samodejno zaviranje po
trčenju (PCSB)
Pri funkciji samodejnega zaviranja po trčenju, v primeru nesreče, sistem ESC sproži
s

amodejno zaviranje, da prepreči nevarnost
v

erižnega trčenja zaradi odbijanja vozil, če se
v

oznik na primer ne odzove.
Samodejno
zaviranje se sproži po trku v
s

prednji, bočni ali zadnji del vozila.
Pogoji delovanja
Pri trku so se sprožile varnostne blazine ali pirotehnični zategovalniki varnostnih pasov.
Zavorni
sistemi in električne funkcije vozila
mo

rajo po trku ohraniti pravilno delovanje.
Samodejno zaviranje spremlja vklop
zavornih
luči vozila.
Sistem
se ne sproži, če zazna voznikov
o

dziv:
-

o
b pritisnjenem pedalu za plin,
-
o

b pritisnjenemu zavornemu pedalu.
Sistem deluje v mejah fizikalnih zakonov.
Voznik mora kljub temu ustrezno
prilagajati hitrost vozila glede na pogoje
vožnje
in cestišča.
Motnje v delovanju
Motnja v delovanju zavornega
sistema
Motnja v delovanju sistema
varnostnih blazin ali
pirotehničnega zategovalnika
Vozite previdno.
Takoj, ko je mogoče, se obrnite na prodajno
m

režo PEUGEOT ali kvalificirano ser visno
d

elavnico.
Kontrola stabilnosti pri
vožnji s prikolico (TSM)
Pri vožnji s prikolico ta sistem zmanjša tveganje za zanašanje vozila ali prikolice.
Delovanje
Če sistem pri vožnji med 60 km/h in 160 km/h zazna nihanje (zanašanje) prikolice, začne
z

avirati, da stabilizira prikolico in, če je
p

otrebno, zmanjša moč motorja, da upočasni
v

ozilo. Na
popravljanje opozarja utripajoča
k

ontrolna lučka na instrumentni
p

lošči in prižgane zavorne luči.
Motnja v delovanju
Če pride do motenj v delovanju sistema, na instrumentni plošči
z

asveti ta opozorilna lučka, hkrati pa
s

e prikaže sporočilo, ki ga spremlja
z

vočni signal.
Hkrati

zasvetita

ti

dve

opozorilni

lučki.
Hkrati

zasvetita

ti

dve

opozorilni

lučki.
Sistem se samodejno vklopi, ko vklopite
kontakt.
Delovanje elektronskega nadzora stabilnosti
(ESC)

ne

sme

biti

moteno. Podatke o dovoljenih masah in obremenitvah
boste

našli v poglavju »Tehnični podatki« ali na
h

omologacijskem potrdilu za vaše vozilo.
Za

zagotavljanje popolne varnosti med vožnjo
s

sistemom vlečne kljuke glejte ustrezen
razdelek.
Če

nadaljujete z vleko prikolice, zmanjšajte
h

itrost

in

vozite previdno!
Delovanje
sistema naj preveri ser visna mreža
P

EUGEOT ali usposobljena servisna delavnica.
Var nost

101
Sistem za nadzor stabilnosti prikolice
zagotavlja dodatno varnost v običajnih
p

ogojih za vožnjo ob upoštevanju
p

riporočil za uporabo prikolice. Uporaba
s

istema voznika ne sme spodbuditi k
dodatnemu tveganju, kot je uporaba
prikolice v neugodnih pogojih (prevelika
obremenitev,
neupoštevanje dovoljene
m

ase vlečne kljuke, obrabljene ali premalo
n

apolnjene pnevmatike, okvara zavornega
sistema
itd.) ali vožnja s preveliko hitrostjo.
V nekaterih primerih sistem ESC ne zazna
zanašanja
prikolice, zlasti, če je prikolica
l

ahka.
Če
vozite po spolzkem ali poškodovanem
v

ozišču, sistem morda ne bo mogel
p

reprečiti sunkovitega zanašanja prikolice.
Napredni sistem za nadzor oprijema
(Advanced
G
rip
C
ontrol)
Poseben patentiran sistem za nadzor zdrsa,
ki
izboljša vozljivost na zasneženi, blatni ali
p

eščeni
p
odlagi.
Ta sistem je optimalno prilagojen za vse vozne
razmere
in izboljšuje vodljivost vozila v večini
pr

imerov slabega oprijema (med prevozom
potnikov
v vozilu). Ta sistem skupaj s celoletnimi pnevmatikami
M+S
(blato in sneg) zagotavlja kompromis med
v

arnostjo, oprijemom cestišča in vozljivostjo.
Pedal za plin morate pritisniti dovolj močno,
d

a sistem lahko izkoristi moč motorja. Povsem
n

ormalno je, da se med delovanjem sistema
poveča število vrtljajev motorja.
S pomočjo izbirnega stikala s petimi položaji
lah

ko izberete nastavitev, ki najbolj ustreza
trenutnim voznim razmeram.
Ob vsaki izbiri zasveti kontrolna lučka in
p

rikaže se sporočilo, ki potrdi izbiro načina.
Načini delovanja
Po vsaki izključitvi kontakta se sistem s
amodejno ponovno nastavi na ta način.
Vožnja po snegu
To je način vožnje, ki ob speljevanju prilagodi strategijo pogojem
oprijema za vsako prednje kolo
posebej.
(način
deluje do 80 km/h)
Vožnja po vseh podlagah (blato,
vlažna trava itd.)
Ta način pri speljevanju poveča drsenje kolesa z najslabšim
o

prijemom in mu omogoči boljši
o

prijem. Obenem sistem zagotavlja
kolesu
z boljšim oprijemom čim
v

ečji navor.
Pri speljevanju sistem optimizira drsenje in
zagotavlja

vozniku čim boljši odgovor.
(način

deluje do 50 km/h)
Standardni (ESC)
Ta način je nastavljen za rahlo zdrsavanje koles na cesti v
običajnih
v

oznih
r
azmerah.
5
Var nost

102
Vožnja po pesku
Ta način zmanjša drsenje obeh pogonskih koles hkrati, s tem pa
vozilu
omogoči speljevanje ter
p

repreči, da bi vozilo obstalo v
p

esku.
(način
deluje do 120 km/h)
Ne uporabljajte drugih načinov, ker se lahko z vozilom pogreznete in ostanete na mestu.
Sistema ASR in DSC lahko
izklopite tako, da gumb
zavrtite
v položaj »OFF «
(izklopljeno). Priporočila
Vozilo
je namenjeno vožnji po asfaltirani
c

esti, vendar lahko občasno vozite tudi po
s

labše prevoznem terenu.
Kljub temu pa z vozilom ne morete voziti
po vsakem terenu, kot je na primer:
- vožnja po terenu, predvsem preko
ov

ir ali kamnov, pri kateri se lahko
poškoduje podvozje ali se odtrgajo
d

oločeni elementi (cev za gorivo,
h

ladilnik
i
td.),
- vožnja po strmih klancih in podlagah s
s

labim oprijemom,
- prečkanje vode.
V primeru nenamerne spremembe smeri
vožnje

vozila sistema ASR in CDS ne
b

osta

več

vplivala na delovanje motorja
i

n z avo r.
Sistema se samodejno ponovno vklopita
pri

hitrosti

50 km/h ali ob vsakem
p

onovnem vklopu kontakta.
Pomoč pri spustu po strmini
(
Hill Assist Descent Control)
Sistem, ki pomaga pri spuščanju po nestabilnih a
li neutrjenih površinah (kamenje, blato itd.) ali
s

trmih naklonih.
Ta
sistem zmanjša tveganje za zdrs ali izgubo
n

adzora nad vozilom pri spuščanju, ne glede
na

to, ali vozite naprej ali vzvratno.
Med
vožnjo navzdol pomaga vozniku pri
v

zdrževanju konstantne hitrosti vozila, glede na
v

ključeno prestavno razmerje, ob postopnem
sp

uščanju
z
avor. Za aktiviranje sistema mora biti naklon
klanca
večji od 5 %.
Sistem lahko uporabljate pri menjalniku v
prostem teku.
Prestavite v ustrezno prestavno razmerje,
da preprečite ugašanje motorja.
Pri vozilu s samodejnim menjalnikom
lahko sistem uporabljate, ko je izbirna
ročica v položaju N
, D ali R .
Ko ta sistem uravnava hitrost, je sistem
samodejnega zaviranja v sili (Active
Safety Brake) samodejno izklopljen.
Sistem ni več na voljo:
- če je hitrost vozila višja od 70 km/h,
- če s hitrostjo vozila upravlja
P

rilagodljivi tempomat, glede na vrsto
menjalnika.
Vklop
Po prednastavitvi sistem ni izbran.
Stanje sistema se ob izklopu kontakta ne
shrani.
Voznik
lahko izbere sistem ob delujočem
m

otorju, zaustavljenem vozilu, ali med vožnjo
d

o približno 50 km/h.
Var nost

103
F Pri hitrosti manj kot 50 km/h za izbiro sistema držite ta gumb
p

ritisnjen, dokler ne zasveti
kontrolna
lučka; ta opozorilna
l

učka na instrumentni plošči
z

asveti sivo.
F Takoj,

ko se vozilo začne spuščati,
lah

ko spustite zavorni pedal in pedal za
pospeševanje,
saj sistem sam regulira
h

itrost:
Sistem

se
vklopi pri hitrosti pod 30 km/h.
- če
je menjalnik v pr vi ali drugi
p

restavi, se hitrost zmanjša in
k

ontrolna lučka hitro utripa,
- če
je menjalnik v prostem teku
a

li pritiskate na pedal sklopke, se
hitrost
zniža in kontrolna lučka
p

očasi utripa; v tem primeru je
v

zdrževana hitrost pri spuščanju
nizka

. Če
med spustom in pri mirujočem
v

ozilu spustite zavorni pedal in pedal za
pospeševanje, sistem s sprostitvijo zavor
p

ostopoma začne premikati vozilo.
Med uravnavanjem sistema zavorne luči
s

amodejno zasvetijo.
Če hitrost preseže 30 km/h, se uravnavanje
s

amodejno prekine, opozorilna lučka na i
nstrumentni plošči postane siva, kontrolna l
učka v gumbu pa še naprej sveti.
Uravnavanje se samodejno nadaljuje, ko
se
hitrost spet zmanjša pod 30 km/h ter sta
i

zpolnjena pogoja glede naklona in sprostitve
pedala.
Kadarkoli lahko ponovno pritisnete na pedal za
pospeševanje
ali zavorni pedal.
Izklop
F Pritisnite ta gumb, dokler ne ugasne njegova kontrolna lučka; kontrolna lučka na
i

nstrumentni plošči ugasne.
Pri
hitrosti nad 70 km/h se sistem samodejno
i

zklopi in kontrolna lučka gumba ugasne.
Motnja v delovanju
Ko pride do nedelovanja sistema,
se prižge ta opozorilna lučka, ki jo
s

premlja sporočilo na instrumentni
p

lošči.
Varnostni pasovi
Prednja varnostna pasova
Prednja varnostna pasova sta opremljena
s sistemom pirotehničnih zategovalnikov in
o

mejevalnikov zatezne sile.
Sistem
vpliva na večjo varnost potnikov na
s

prednjih sedežih ob čelnih in bočnih trčenjih.
G

lede na silovitost trčenja sistem pirotehničnih
z

ategovalnikov takoj močneje zategne pas čez
t

elo potnika.
Varnostna
pasova s pirotehničnima
z

ategovalnikoma delujeta pri vključenem
ko

ntaktu.
Omejevalnik
zatezne sile zmanjša pritisk
v

arnostnega pasu na prsni koš potnika in ga
t

ako bolje zaščiti.
Sistem
naj preverijo v ser visni mreži PEUGEOT
a

li v usposobljeni servisni delavnici.
5
Var nost

104
Uporaba
Odklepanje
F Pritisnite rdeč gumb na zaklepu.
F Pas zadržite, da se pravilno navije.
Prednja klop z dvema sediščema
Če je vaše vozilo opremljeno z dvosedežno klopjo spredaj, bodite pozorni na to, da boste
varnostna pasova zapenjali v pravilna zaklepa.
Nikoli ne zamenjajte voznikovega varnostnega
pasu ali njegovega zaklepa z zaklepom ali
varnostnim
pasom sredinskega sedeža.
Varnostni pasovi na zadnjih
sedežih
Opozorilna lučka za varnostne pasove
S posameznimi sprednjimi sedeži
Ob vključenem kontaktu zasveti ta opozorilna lučka, če ustrezni pas ni pripet ali je odpet.
Ko
hitrost vozila doseže približno 20 km/h,
o

pozorilna lučka utripa dve minuti, obenem pa
s

e oglaša zvočni signal.
Po
dveh minutah ostane opozorilna lučka
v

klopljena, dokler voznik in/ali sovoznik ne
pripne varnostnega pasu.
Z dvodelno sedežno klopjo za
sopotnika (poleg voznikovega
sedeža)
Ob vključenem kontaktu zasveti ta opozorilna l učka, če voznikov varnostni pas ni pripet ali je
od

pet.
Ob
vključenem kontaktu zasveti ta opozorilna
l

učka, če sovoznikov varnostni pas ni pripet.
Ko
hitrost vozila doseže približno 20 km/h,
o

pozorilna lučka utripa dve minuti, obenem pa
s

e oglaša zvočni signal.
Po
dveh minutah ostane opozorilna lučka
vk

lopljena, dokler voznik ne pripne varnostnega
pasu.
Zadnji

sedeži

so

opremljeni

z

varnostnimi

p

asovi

brez

pirotehničnega

zategovalnika

in

o

mejevalnika zatezne sile.
Bodite posebej pozorni na to, da boste zaponko
varnostnega pasu vtaknili v pravilen zaklep.
Varnostnega pasu ali zaklepa stranskih
sedežev

ne

zamenjajte

z

varnostnim

pasom

ali

z

aklepom,

ki

je

predviden

za

sredinski

sedež.
F

P

ovlecite pas in vtaknite zapenjalo v zaklep.
F

P

reverite zategnitev s potegom za pas.
Var nost

105
Nasveti
Voznik se mora prepričati, da potniki
p

ravilno uporabljajo varnostne pasove, in
se
pred vožnjo z njimi pripnejo.
Vedno se pripnite z varnostnim pasom, ne
glede na to, kje sedite v vozilu in ne glede
na
čas trajanja vožnje.
Zaponko varnostnega pasu vedno vstavite
v
zaklep istega sedeža, ker v nasprotnem
p

rimeru varnostni pas ne bo opravil svoje
vloge v polni meri.
Varnostni pasovi so opremljeni z navojnim
mehanizmom,
ki omogoča samodejno
p

rilagoditev dolžine pasu vašemu telesu.
V

arnostni pas se samodejno navije na
navojni mehanizem, ko ga ne uporabljate.
Pred
in po uporabi se prepričajte, da je
p

as pravilno navit.
Spodnji
del pasu mora biti nameščen kar
s

e da nizko čez medenico.
Zgornji
del pasu mora biti nameščen čez
ra

mo, ob vratu.
Navojni mehanizmi so opremljeni s
samodejno
blokado, ki se sproži in zadrži
p

otnika med trčenjem, zaviranjem v sili
a

li prevračanjem vozila. Sistem izključite
t

ako, da močno povlečete pas in ga
sp

ustite, da se navije. Nasveti
Varnostni
pasovi so učinkoviti le:
- če
se tesno prilegajo telesu,
- če
jih pripnete z enakomernim
p

otegom in pri tem preverite, da niso
zviti,
- če
varujejo samo eno osebo,
- če
niso strgani ali razcefrani,
- če
niso spremenjeni ali preoblikovani,
k

ar poslabša njihovo delovanje.
Zaradi veljavnih varnostnih predpisov
mora vsak poseg na varnostnih pasovih
v
vašem vozilu opraviti usposobljena
s

er visna delavnica ali ser visna mreža
P

EUGEOT, kjer delo izvedejo strokovno in
z ustreznim materialom.
Redni pregled varnostnih pasov naj
izvede
ser visna mreža PEUGEOT ali
u

sposobljena ser visna delavnica, še
z

lasti, če so na pasovih vidne sledi
po

škodb.
Pasove
čistite z milnico ali čistilnim
s

redstvom za tekstil, ki ga lahko kupite v
ser visni
mreži PEUGEOT.
Če
ste sedež ali zadnjo klop preklapljali
a

li prestavljali, se prepričajte, ali je pas
p

ravilno nameščen in navit.Navodila glede otrok
Če
je sopotnik star manj kot 12 let ali
v

višino meri manj kot meter in pol,
u

porabite ustrezen otroški sedež.
Nikoli
ne pripenjajte več oseb z enim
v

arnostnim pasom.
Nikoli
ne prevažajte otrok v naročju.
Več
informacij o otroških sedežih boste
našli
v ustreznem poglavju.
V primeru trka
Pirotehnični
sistem varnostnih pasov
s

e lahko sproži pred varnostno blazino
i

n neodvisno od nje, kar je odvisno od
vrste in silovitosti trčenja .
Sprožitev
p

irotehničnih zategovalnikov lahko
sp

remlja uhajanje nenevarnega dima in
hrup, ki nastane ob aktiviranju v sistem
integrirane
p

irotehnične
k
artuše.
V
obeh primerih zasveti opozorilna lučka
v

arnostne blazine.
Po
trčenju poskrbite za pregled sistema in
n

jegovo morebitno zamenjavo v prodajni
mreži
PEUGEOT ali v usposobljeni
s

ervisni delavnici.
5
Var nost

106
Varnostne blazine
Sistem varnostnih blazin je namenjen večji varnosti potnikov (razen potnika na zadnjem
srednjem
sedežu) v primeru močnega trčenja.
Varnostne blazine dopolnjujejo delovanje
sistema varnostnih pasov z omejevalnikom
zatezne sile.
V
primeru trčenja elektronski detektorji v
o

bmočjih za zaznavanje trka zaznajo in
anal

izirajo
č
elna
in s
transka
t
rčenja:
- ob
močnih trkih se varnostne blazine v
t

renutku napihnejo in zavarujejo potnike v
vozilu
(razen potnika na srednjem sedežu v
d

rugi vrsti). Takoj po trčenju se blazine hitro
izp

raznijo ter ne ovirajo vidljivosti in potnika
pri izstopanju iz vozila,
- v
primeru manjšega trčenja, trčenja v zadnji
d

el ali v nekaterih primerih prevračanja
o

bstaja nevarnost, da se varnostne blazine
ne
bodo sprožile; v takšnih primerih za
o

ptimalno zaščito zadostuje že varnostni
p

as.
Sistem varnostnih blazin ne deluje, ko
je kontakt izključen.
Ta
oprema se sproži samo enkrat. V
p

rimeru ponovnega trka (pri isti ali drugi
nesreči)
se varnostna blazina ne bo
p

onovno
s
prožila.
Območja zaznavanja trka
A.Območje čelnega trčenja.
B. Območje
bočnega trčenja
Pri
sproženju varnostne blazine lahko
p

ride do izhajanja dima in hrupa, ki
nastane ob aktiviranju v sistem integrirane
pirotehnične
ka

rtuše.
Dim
ni škodljiv, lahko pa je nekoliko
dr

ažeč.
Hrup
ob sprožitvi ene ali več varnostnih
b

lazin lahko za kratek čas vpliva na
p

oslabšanje
s
luha.
Prednje varnostne blazine
Sistem prednjih varnostnih blazin ščiti glavo in prsni koš voznika in sopotnika/e na prednjem
s

edežu ob močnih čelnih trkih.
Varnostna blazina za voznika je shranjena
v osrednjem delu volana, za sovoznika pa v
strehi.
Pri
prednji klopi z dvema sediščema je
z

avarovan tudi potnik, ki sedi na sredini.
Sprožitev
Varnostni blazini se sprožita (razen sovoznikova varnostna blazina, če je
i

zklopljena) ob močnem čelnem trčenju v del
a

li celotno območje čelnega trčenja A, in sicer
vzdolžno
na vozilo, v vodoravni smeri in v smeri
o

d sprednjega proti zadnjemu delu vozila.
Sprednja
varnostna blazina se sproži med
p

rsnim košem in glavo potnika na sprednjem
s

edežu ter volanom na voznikovi strani oz.
a

rmaturno ploščo na sovoznikovi strani, da
u

blaži sunek telesa naprej.
Var nost

107
Med vožnjo naj bo predal pred sovoznikovim
sedežem zaprt. V nasprotnem primeru lahko
z

aradi nesreče ali nenadnega močnega
z

aviranja pride do poškodb.
Stranske varnostne blazine
Sprožitev
Sprožijo se vsaka zase, in sicer ob močnem bočnem trčenju v del ali celotno območje
č

elnega trčenja, navpično na vzdolžno os
v

ozila, na vodoravni podlagi in v smeri od
zunanjega proti notranjemu delu vozila.
Stranska
varnostna blazina se sproži med
p

asom in glavo potnika na sprednjem sedežu
t

er oblogo v vratih.
Sprožitev
Sprožijo se vsaka zase, in sicer ob močnem b očnem trčenju v del ali celotno območje
č

elnega trčenja, navpično na vzdolžno os
v

ozila, na vodoravni podlagi in v smeri od
zunanjega proti notranjemu delu vozila.
Zavesasta
varnostna blazina se sproži med
p

otnikom na zadnjem stranskem sedežu in
s

teklom.
Obstaja
nevarnost, da se v primeru močnega
t

rčenja varnostne blazine ne bodo sprožile.
V
primeru manjšega trka, udarca v bočni
d

el vozila ali v primeru prevračanja vozila
o

bstaja nevarnost, da se varnostne
blazine
ne bodo sprožile.
V
primeru čelnega trčenja in trčenja v
z

adnji del vozila se stranske varnostne
blazine
ne bodo sprožile.
Zavesaste varnostne blazine
Če je vaše vozilo z njimi opremljeno, prispevajo k večji zaščiti glave voznika in sovoznika ob
m

očnih bočnih trkih.
Zavesaste varnostne blazine so shranjene v
stebričkih
vrat in v zgornjem delu potniškega
p

rostora. Pri
prednji klopi z dvema sediščema
p

otnik, ki sedi na sredini, ni zavarovan.
Sistem

stranskih

varnostnih

blazin

ščiti

zgornji

d

el

telesa

(od

glave

do

trebuha)

voznika

in

p

rednjega

sopotnika

ob

močnih

bočnih

trkih

(če

j

e

vaše

vozilo

z

njimi

opremljeno).
Stranske

varnostne

blazine

so

nameščene

v

s

transkem

delu

naslonjala

sedeža

pri

vratih.
5
Var nost

108
Nekaj nasvetov
Za učinkovito in brezhibno delovanje
varnostnih blazin upoštevajte
naslednja varnostna pravila:
Sedite vzravnano in pokončno.
Pripnite se z varnostnim pasom in ga
ustrezno namestite in zategnite.
Med potniki in varnostnimi blazinami ne
sme
biti nobene ovire (otroci, živali, razni
p

redmeti itd.); v bližino ali na območje
s

prožitve varnostne blazine ne pritrjujte
a

li nameščajte nobenih predmetov, ker
l

ahko v primeru sprožitve pride do resnih
t

elesnih
po
škodb.
Na
armaturno ploščo ne polagajte
pr

edmetov.
Nikoli ne spreminjajte izvirne definicije
vozila,
zlasti v neposrednem območju
v

arnostnih blazin.
V
primeru prometne nesreče ali kraje
p

oskrbite za naknaden pregled sistema
varnostnih blazin.
Vse posege na sistemih varnostnih blazin
mora
opraviti osebje ser visne mreže
P

EUGEOT ali kvalificirane servisne
delavnice.
Kljub
upoštevanju vseh navedenih
v

arnostnih
u
krepov
n
i
i
zključena
n
evarnost
p

oškodb ali lažjih opeklin glave, prsnega
k

oša ali rok med sprožitvijo varnostne
b

lazine. Varnostna blazina se napihne
praktično
takoj (v roku nekaj milisekund) in
s

e nato spusti v enakem času, pri čemer
s

e skozi njene namenske odprtine sprosti
vroč
plin. Prednje varnostne blazine
Med
vožnjo držite obroč volana, ne n
jegovih prečk. Ne polagajte rok na o
srednji del volana.
Sopotnik
na prednjem sedežu ne sme
n

aslanjati nog na armaturno ploščo.
V
vozilu ne kadite, ker se pri sproženju
v

arnostnih blazin lahko opečete ali
p

oškodujete s cigareto ali pipo.
Ne razstavljajte volana, ne prebadajte
ga
in ga ne izpostavljajte močnejšim
ud

arcem.
Na
armaturno ploščo ali volanski obroč
n

e pritrjujte ali lepite nobenih predmetov,
ker
se lahko ob sprožitvi varnostnih blazin
z

aradi tega poškodujete.
Zavesaste varnostne blazine
Na
strop ne pritrjujte ali obešajte
p

redmetov, saj lahko pride do poškodb
g

lave v primeru sproženja zavesastih
v

arnostnih blazin.
Če
je vozilo opremljeno z držali na stropu,
j

u ne odstranjujte, ker sta z njima dodatno
pritrjeni zavesasti varnostni blazini. Stranske varnostne blazine
Uporabljajte samo homologirane prevleke
za
sedeže, ki ne ovirajo sprožitve s
transkih varnostnih blazin. Za informacije
o
prevlekah, ki so na voljo za vaše vozilo,
s

e obrnite na ser visno mrežo PEUGEOT.
Na
naslonjala sedežev ne pritrjujte ali
o

bešajte predmetov (oblek itd.), saj bi
l

ahko v primeru sproženja stranskih
v

arnostnih blazin povzročili poškodbe
p

rsnega koša ali rok.
Zgornjega
dela telesa ne približujte preveč
vra

tom.
Na
ploščah prednjih vrat vozila so
n

ameščena zaznavala za bočno trčenje.
Zaradi
poškodovanih vrat, ali katerega
k

oli neustreznega posega (spremembe
ali
popravila) na prednjih vratih ali na
n

jihovi notranji oblogi, lahko pride do
motenj v delovanju zaznaval – nevarnost
nedelovanja
s

transkih
v
arnostnih
b
lazin!
Take
posege mora izvesti izključno
s

er visna mreža PEUGEOT ali kvalificirana
s

ervisna delavnica.
Var nost